Opomba urednika: Kitajska je pod vodstvom Komunistične partije Kitajske dosegla izjemne dosežke pri izgradnji sodobne socialistične države, kar lahko drugim državam pomaga pri začrtanju lastne poti do modernizacije. Dejstvo, da je pomoč pri izgradnji globalne skupnosti s skupno prihodnostjo ena od bistvenih zahtev kitajske modernizacije, kaže, da izpolnjuje svojo globalno odgovornost, da pomaga drugim državam pri spodbujanju njihovega razvoja. Trije strokovnjaki delijo svoja stališča o tej temi s China Daily.
Kitajska se ne »vzpenja«, temveč se vrača k svoji nekdanji osrednji vlogi na svetovnem odru – in jo morda celo presega. Kitajska je v zgodovini doživela tri globalne ponovitve: »zlato dobo«, ki je zajemala dinastijo Song (960–1279); obdobje prevlade v času dinastij Yuan (1271–1368) in Ming (1368–1644); ter vrnitev k osrednji vlogi od Deng Xiaopinga v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja do Xi Jinpinga danes.
Obstajala so tudi druga velika obdobja, ko sta se svetovna in kitajska zgodovina prepletali. Vendar pa je država na pravkar končanem 20. nacionalnem kongresu Komunistične partije Kitajske sprejela strukturni model, namenjen hitrejšemu in učinkovitejšemu odločanju, iz katerega lahko razberemo namero države, da se vrne k osrednji vlogi v novem svetovnem redu, ki temelji na učinkovitosti in blaginji doma.
20. kongres stranke je potrdil Xi Jinpinga kot jedro KPK in oblikoval nov Centralni komite KPK z 205 člani ter nov Stalni odbor Političnega urada Centralnega komiteja KPK.
Tukaj je več pomembnih točk, ki so zanimive za vsakega discipliniranega strokovnjaka za zunanjo politiko.
Prvič, predvsem na Zahodu je bila porazdelitev izvršilne oblasti kitajskemu voditelju opisana kot »pretirano centralizirana«. Toda na Zahodu – zlasti v Združenih državah – sta ideja o »izvršnem predsedstvu« in uporaba »izjav o podpisu« radikalna centralizacija, ki predsednikom omogoča, da razveljavijo zakonodajo, kar je postalo pomembno od predsedovanja Ronalda Reagana do Joeja Bidna.
Drugič, pomembno je poudariti dve značilnosti govora generalnega sekretarja Centralnega komiteja KPK Xi Jinpinga na 20. kongresu stranke: demokracijo s kitajskimi značilnostmi in tržne mehanizme s kitajskimi značilnostmi.
Demokracija v kitajskem kontekstu sestoji iz vsakodnevnih strankinih operacij in volitev/izbir na širši nacionalni ravni ali ekvivalenta "lokalne samouprave" v državah, kot sta Nemčija in Francija. Ko je uravnotežen z "neposredno močjo" na ravni stalnega odbora političnega biroja, je kitajski proces odločanja sredstvo za združevanje podatkov in informacij v "realnem času", da se zagotovi ustrezno in učinkovito odločanje.
Ta lokalni model je pomembna protiutež nacionalni oblasti, saj neposredno odločanje konkurira učinkovitosti in ustreznosti. To bo zato ključna značilnost, ki jo je treba v prihodnjih letih opazovati kot del kitajske paradigme upravljanja.
Tretjič, »tržni mehanizmi« v socializmu s kitajskimi značilnostmi pomenijo maksimiranje lokalne izbire ob hkratnem zagotavljanju »skupne blaginje«. Cilj je uporabiti trg za opredelitev in razvrščanje prioritet, nato pa – z neposrednim odločanjem – za izvrševanje odločitev, njihovo izvajanje in pregled za doseganje največje učinkovitosti. Vprašanje ni, ali se s tem modelom strinjamo ali ne. Sprejemanje odločitev za doseganje skupne blaginje za več kot 1,4 milijarde ljudi nima precedensa na svetu.
Morda najizrazitejši signal in koncept, ki ga je Xi izrazil v svojih izjavah na 20. kongresu stranke, je zahteva po »enotnosti«, »inovacijah« in »varnosti« v okviru aktivnega protokola »modernizacije«.
V teh izrazih in konceptih se skrivajo najbolj ambiciozni in kompleksni razvojni sistemi v zgodovini: Kitajska je iz revščine rešila več ljudi kot katera koli država v človeški zgodovini, saj se je njen delež v svetovnem BDP početveril; Kitajska vsako leto proizvede več inženirjev kot katera koli država; in odkar je Googlov AlphaGo leta 2015 premagal Fan Huija v starodavni igri go, je Kitajska vodilna v svetu na področju izobraževanja, inovacij in implementacije umetne inteligence.
Kitajska ima tudi drugo največje število veljavnih patentov, vodi svet v proizvodnji in ustvarjanju trgovine ter v izvozu tehnologije.
Vendar se kitajsko vodstvo sooča tudi z izzivi brez primere, kakršnih še ni bilo. Na domačem trgu mora Kitajska dokončati prehod na čisto energijo, ne da bi se vrnila k uporabi premoga in drugih fosilnih goriv, ter učinkovito zajeziti pandemijo COVID-19, hkrati pa ohraniti gospodarsko rast.
Država mora tudi povrniti zaupanje v svoj nepremičninski trg. Blaginja povzroča inflacijske cikle povpraševanja in kreditiranja, kar povečuje dolg in špekulacije. Kitajska bo zato potrebovala nov model za spopadanje s ciklom "razcveta in padca", da bi stabilizirala svoj nepremičninski sektor.
Poleg tega tajvansko vprašanje geopolitično prikriva širši problem. Kitajska in Združene države Amerike sta sredi »premika v svetovni ureditvi«, ki se pojavlja brez običajnega diplomatskega dialoga zadnjih 60 let. Obstaja prekrivajoče se »hegemonsko kartiranje« – kjer ZDA vojaško obdajajo kitajske interese, medtem ko Kitajska gospodarsko in finančno prevladuje na območjih, ki so bila nekoč po načelu zavezništva z Zahodom.
Glede zadnje točke pa se svet ne bo vrnil k bipolarizmu. Podjetniške tehnologije pomenijo, da bodo v novem svetovnem redu imeli pomembno vlogo tako manjši narodi kot nedržavni akterji.
Xi je pravilno pozval k svetu, zavezanemu mednarodnemu pravu, suvereni integriteti in skupni svetovni blaginji, da bi gojili miren svet. Da bi to dosegli, mora Kitajska prevzeti vodilno vlogo v dialogu in sistemu "pomoči podjetjem", usmerjenem v pragmatičen razvoj, okoljsko trajnost in nenehno izboljševanje kakovosti življenja v svetovnem okolju.
Avtor: Gilbert Morris | China Daily | Posodobljeno: 31. 10. 2022 ob 7:29
Čas objave: 31. oktober 2022